Mednarodni center Vittorio PodreccaGledališče čudežev Marie Signorelli

 

Odpiralni čas
od 1. aprila do 30. septembra

Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 15.00-18.00
Sobota, nedelja in prazniki: 10.00-18.00
 

 

od 1. oktobra do 31. marca
Ponedeljek-petek: 10.00-13.00 in 14.00-17.00
Sobota, nedelja in prazniki: 10.00-17.00

 

25. december – zaprto

 

1. januar – odprto 14.00-17.00 

 

Blagajna
V samostanu S. Maria in Valle / Langobardskem oratoriju (30 mt. →)

  

VSTOPNINA

 

Prost vstop: otroci do 8 let, lastniki FVG CARD, osebje MiBACT, člani ICOM, vodniki, invalidi in spremljevalci

€ 1,00: Otroci, dijaki in študenti od 8 do 25 let; šolske skupine (vsaj 15 oseb, prost vstop za spremljevalca).

€ 2,00: Odrasli od 18 do 25 let, skupine odraslov (vsaj 15 oseb), upokojenci.

€ 3,00: Odrasli od 25 do 65 let

€ 6,00:Družinska vstopnica (starša in vsaj dva otroka)

Mednarodni center «VITTORIO PODRECCA in GLEDALIŠČE ČUDEŽEV MARIE SIGNORELLI» hrani le del obsežne zbirke Marie Signorelli. Lutke, marionete in druge razstavljene predmete je italijansko Ministrstvo za kulturne in turistične dobrine ter dejavnosti razglasilo kot izrednega kulturnega pomena. Zbirka predstavlja uvod v poznavanje in raziskovanje pomena lutkovnega gledališča in lutkarstva tako v Italiji kot po svetu.

Razstava ponuja vpogled v gledališče Vittoria Podrecce Compagnia dei Piccoli ter v življenje in delo Marie Signorelli, umetnice in intelektualke, ki je v šestdesetih letih 20. stoletja rešila pred pozabo in izgubo večji del gradiva, povezanega s Podreccovim gledališčem. Vittorio Podrecca in Maria Signorelli sta predstavnika dveh osnovnih lutkarskih tehnik, to sta marioneta in ročna lutka, ki imata pomembni vlogi v italijanski kulturni dediščini. Predstavitev Podrecce nas vpelje tudi v zgodbo njegove družine in Čedada ter nam tako omogoči vpogled v zgodovinske dogodke, ki so se odvijali na prehodu iz 19. v 20. stoletje. To je obdobje izrednega zgodovinskega in kulturnega pomena za Italijo. Že od nekdaj je namreč lutkarstvo imelo pomembno vlogo, saj je – tako kot danes to počnejo televizijski dnevniki in oddaje – govorilo o vojnah in uporih, ki so spreminjali usode ljudi, širilo kulturo in običaje, spreminjalo načine življenja in poglede nanj ter povečalo socialne in kulturne potrebe. Ročne lutke Marie Signorelli pa predstavljajo posebnost italijanskega lutkarstva 20. stoletja, saj so nastale pod vplivom umetnostnih in gledaliških avantgardnih tokov tega obdobja.

 

O MARIJI SIGNORELLI IN VITTORIU PODRECCI

Maria Signorelli, eno pomembnejših imen lutkarstva 20. stoletja, se je rodila 17. novembra 1908 v Rimu. Njeno otroštvo je bilo bogato in polno kulturnih dražljajev. Pri dvajsetih je ustvarila svoje prve Pajace, mehke podobe, ki so nastali na osnovi številnih vplivov in so bili razstavljeni v Rimu, Parizu in Berlinu. Kot scenografinja je delala v gledališču Antona Giulia Bragaglie Teatro degli Indipendenti, kasneje pa v rimskem gledališču Teatro delle Arti. Leta 1937 se je srečala z lutkarstvom in naredila nekaj lutk. Leta 1939 se je poročila s pedagogom Luigijem Volpicellijem in leta 1947 ustanovila gledališče L’Opera dei Burattini, pri katerem so sodelovali številni pomembni igralci, slikarji, scenografi, skladatelji in režiserji. Rodil se je bogat poetični repertoar, ki je zajemal uprizoritve del: Kralj jelenov (C. Gozzi), Bajka o ribiču in ribici (A. S. Puškin), Slavček in vrtnica (O. Wilde), Vihar (W. Shakespeare), Faust (G. Bonneschk), Pekel (D. Alighieri), Francoska revolucija (G. Ceronetti), Antigona (B. Brecht). Zaradi njene izredne nadarjenosti in plesočih lutk so postali znani tudi baleti Pepelka (S. S. Prokofjev), El Retablo deMaese Pedro (M. de Falla) in La Boîte à joujoux (C. Debussy).

Poleg bogate produkcije (159 predstav) in na stotine izdelanih lutk z genialnimi, a hkrati preprostimi in pretanjenimi rešitvami, se je umetnica podala tudi v pedagoški in didaktični svet: leta 1972 je predavala na fakulteti DAMS v Bologni ter ustvarila radijske in televizijske oddaje. Predavala je na konferencah v Italiji in tujini, je bila avtorica številnih knjig, med katerimi izpostavljamo Il gioco del burattinaio (1978, op. p. Igra lutkarja), in člankov. S svojo pomembno zbirko (ki zajema na tisoče predmetov iz obdobij od 18. do 20. stoletja) je pripravila in uredila številne razstave tako v Italiji kot v tujini. Bila je članica mednarodne organizacije UNIMA ter ustanoviteljica in dolgoletna častna predsednica italijanskega oddelka UNIMA (1980). Maria Signorelli je umrla 9. julija 1992 v Rimu.

Vittorio Podrecca, rojen leta 1883 v Čedadu, je bil najpomembnejši italijanski producent in režiser lutkovnega gledališča. Njegov oče Carlo je bil odvetnik in pisatelj (Slavia italiana, 1884), brat Guido pa novinar in politik, ki je skupaj s Filippom Turatijem in z Andreom Costo ustanovil italijansko socialistično stranko. Vittorio Podrecca je diplomiral iz prava, sodeloval in vodil je informativne in glasbene revije, bil je tudi tajnik konservatorija Santa Cecilia v Rimu. Prav tu je leta 1914 ustanovil lutkovno gledališče I piccoli di Podrecca, ki je zahvaljujoč številnim gostovanjem v tujini kmalu postalo slavno po celem svetu. V gledališču, ki je štelo preko tisoč lutk, so uprizorili kratka glasbena dela, ki so jih napisali posebej za gledališče (na primer: Trnjulčica, Ottorino Respighi), ter interpretacije poezij, proze, pravljic, parodij, italijanskih in tujih ljudskih plesov. Scenografijo pa so oblikovali slikarji, ki so kasneje tudi zasloveli (med temi tudi Enrico Prampolini). Med najbolj znane marionete gledališča spadata zagotovo sopranistka Sinforosa Strangolini in pianist Piccolowsky. Slednji je običajno zaključil predstavo s sonato na klavirju, ki je bila prava tehnična mojstrovina lutkarstva. Člani ansambla lutkovnega gledališča Compagnia dei Piccoli so bili tudi najpomembnejši italijanski lutkarji 20. stoletja (Gorno Dall’Acqua, Braga, Santoro idr.). Vittorio Podrecca je v svojih delih znal združiti tradicionalno in inovativno tehniko ter tako postavil italijansko umetnost na mednarodne odre. Prav tako je lahko na osnovi tradicionalnih tehnik lutkarstva oživil like iz Shakespearovih in Gozzijevih del ter drugih modernih avtorjev ob glasbi Rossinija, Donizettija in Paisiella. Njegovo življenje je ugasnilo leta 1959 v Ženevi.

 

VODIČ PO RAZSTAVI

Stopnišče:Na stopnišču so razstavljene nekatere reprodukcije delov scenografij, ki jih je naslikal Bruno Angoletta za lutkovne predstave Podreccovega gledališča.

 

PRVO NADSTROPJE

(dvorana na desno) – Delovna soba Marie Signorelli

Gre za nefilološko rekonstrukcijo okolja, v katerem je Maria Signorelli zasnovala veliko število svojih del. Na ogled je postavljena scenografija Paola Tommasija za predstavo Il Canto di Spagna (1954) ter lutka Španke na palicah.

Osrednji del prostora zavzema gledališka rekonstrukcija omare, ki jo je Maria Signorelli uporabila za razstavo v Rimu, v kateri so na ogled njene lutke. Vrata omare tokrat služijo kot “filmsko platno”, na katerem je s pomočjo tehnologije video mappinga predstavljeno življenje Marie Signorelli. V omari pa je razstavljenih več kot sto njenih lutk.

(dvorana na levo) – Dovrana Vittorio Podrecca

Na eni strani se nahaja stopničasta instalacija na treh višinah, nastala z originalnimi praktikabli lutkovnega gledališča I Piccoli, ki jih je podarilo stalno gledališče Teatro stabile Friuli Venezia Giulia. Instalacijo sestavljajo tudi prosojni deli, v katerih so razstavljene reprodukcije notnih zapisov, scenarijev in pogodb, pa tudi najslavnejše lutke Podrecce: norčki in burkeži, krotileclevov, Španka, možnahoduljah.

V dvorani so na ogled postavljene še marionete iz predstav l’Orchestra viennese (Dunajski orkester), Ventimila leghe sotto i mari (Dvajset tisoč milj pod morjem), Pierrot sulla luna (Pierrot na luni), pa tudi reprodukcija Humphreyja Bogarta ter trojica zamorcev Bil, Bol in Bul. Na četrti steni si obiskovalci lahko ogledajo projekcijo slik predstave Dai 3 ai 93, njene scenografije, o izdelavi marionet ter o majhnih trikih lutkarjev.

 

DRUGO NADSTROPJE

Dvorana del Ponte: Lutkovno gledališče Compagnia dei Piccoli Vittoria Podrecce

Osrednji del dvorane predstavlja most, ki ga je podarilo gledališče Teatro Friuli Venezia Giulia. Gre za sestavni del lutkovnega gledališča in odra. Z zadnjega dela mostu visi pravkar restavrirana scenografija predstave Ostržek, natančneje prizor s kitom, Ostržkova marioneta ter marionete treh zdravnikov Vrana, Čuka in Murna, pa Murna Modreca (prav slednja marioneta je prvič postavljena na ogled javnosti ter je bila pravkar restavrirana s finančno pomočjo Direktorata za kulturno dediščino Dežele Furlanije-Julijske krajine).

Dvorana z gledališko delavnico

V tem prostoru je postavljena delavnica za marionete in ročne lutke, v kateri najdemo tudi vse orodje tesarja, šivilje in scenografa, rekvizite, skrinje, oblačila, čeveljce, modele, sabljice in druge predmete. Ob straneh so originalni »vhodi na oder« (podarilo gledališče Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia). Tu najdemo razstavljene tudi marionete, lutke in ročne lutke. Delavnica je od vedno osnovna komponenta lutkovnega gledališča, v njej snujejo in izdelujejo lutke. Lutkarji pred začetkom predstave poskrbijo, da je lutka pripravljena za predstavo: popravijo oblačila in preverijo orodje ter sceno (niti lutke, odrsko ozadje). Prav tako lutkarji sami opravijo manjša popravila lutke (na primer barvanje glave, pozlatitev bojnih oprav, šivanje oblek), s katerimi poskrbijo, da so predstava in njeni sestavni deli vedno kot novi.

 

TRETJE NADSTROPJE

(dvorana na desno) Igralno-didaktičen prostor

To je prostor, namenjen otrokom. Tukaj je manjše lutkovno gledališče, na razpolago so ročne lutke za igro in nekaj knjig na ogled. Razstavljeni so tudi kartonski modeli, ki so jih pripravili učenci čedajskih šol leta 2014 ob praznovanju stoletnice lutkovnega gledališča Compagnia dei Piccoli na osnovi originalov Marie Signorelli za predstavo Pantomime Futuriste.

(dvorana na levo) Dvorana plakatov

Na ogled je postavljenih le nekaj reprodukcij od 500 plakatov in letakov za lutkovne predstave, ki so del zbirke Marie Signorelli. Plakati in letaki nam potrjujejo, da je lutkovno gledališče stara zvrst umetnosti, ki jo najdemo po celem svetu.